Naj tudi tokrat spomnim, da sem bil prvopodpisani pod amandma, ki je določil 3% za lokalne, regionalne in študentske radijske in televizijske postaje posebnega pomena. Takrat sem bil deležen kritike ministrstva, čeprav ga je vodila sočlanica stranke, pa tudi v lastnih vrstah nisem imel ravno podpore za tisti amandma. Sem jo pa, zanimivo, takrat dobil v opozicijskih vrstah, kjer so sedeli današnji koalicijski poslanci.