Sama dikcija "nevarni psi" ali "nevarne pasme" se tudi meni ne zdi najbolj posrečena, ampak jo sprejemam, ker je zaradi uporabe bolj praktično. To, kar je kolega povedal, nevarni postajajo psi takrat, ko so lastniki neustrezno ravnali z njimi. Tudi sam sem, če govorim "at personam", lastnik psa, ki ima 60 kilogramov, in ko ga vidiš, se ti lahko zazdi nevaren - kakšnega mešanca verjetno najdem še kje, ampak med dogo pa labradorcem -, ko ga spoznaš, pa vidiš, da je pravi mucek.