In da zaključim. V vsej situaciji pa bi seveda bila najslabša rešitev neko nadaljnjo umiranje na obroke, če bi sprejeli neke ukrepe v tej smeri, da bi vsekakor tovarno obdržali, ne bi pa bilo zadosti tistih kmetov, ki bi želeli predelovati sladkorno peso. Če bi bila sprejeta takšna odločitev, potem bi to seveda v perspektivi pomenilo, da bi se odpovedali tem sredstvom, ki jih dobimo za prestrukturiranje, da bi se odpovedali sredstvom, ki jih lahko pričakujejo zaposleni, za socialne programe, za njihovo prerazporeditev, za ustvarjanje novih delovnih mest, potem bi se odpovedali temu delu, ki ga dobijo kmetje, če ne bodo več sladkorne pese pridelovali in tako naprej.