Tako je, recimo, leta 1997 bila sladkorna pesa posejana na 6 tisoč 370 hektarjih, v letu 2002 je celo ta proizvodnja padla na 4 tisoč 414 hektarjev, v letu 2005 pa se je potem povzpela na 7 tisoč 863, ampak k temu moramo prišteti tudi proizvodne površine v sosednji Madžarski, tam približno 2 tisoč 300 hektarjev, pa tudi v sosednji Avstriji, mislim, da okrog 500 hektarjev. Se pravi, doma, v Sloveniji, smo se v tem zadnjem obdobju soočali s problemom, ki se mu reče pomanjkanje kmetijskih površin za pridelavo sladkorne pese. Ko je novi tržni red Evropske unije stopil v veljavo in si je Ministrstvo za kmetijstvo skupaj z Vlado prizadevalo in tudi sprejelo sklep, da se pridelava pese nadaljuje tudi v letu 2006, pa je bila pesa posejana na 6.774 hektarjih.