Po eni strani govori o tem, da odpira možnosti, po drugi strani jih zapira. Po eni strani dopušča, da se lahko zakon uveljavi s proračunskimi posledicami že v letu 2007, po drugi strani pa nonšalantno zavrne amandmaje, ki bo omogočali, da bi se ta zakon dejansko realiziral v letu 2007. Skratka, ta dvolično gre tako daleč, do to veselje do življenja, na katerega apelira minister kot njegovo mantro vladovanja in obvladovanja te družbe, v realnosti spreminja v žalost do življenja.