Tu mislim zlasti na tisti del, ki ima majhno kupno moč, ki si ne more privoščiti tega, da bi svoja pročelja fasad in svoje objekte, ki imajo sicer dobro kulturno dediščino in so nemalokrat tudi pod spomeniškim varstvom, zakonsko zaščitil in uredil tako, da bo s pomočjo ministrstva oziroma vlade se našlo dovolj razumevanja in dovolj sredstev, da se s pomočjo proračunskih sredstev omogoči ohranjanje te, za nas zelo pomembne dediščine. Kajti vemo, da če se samo ozremo onkraj meja pa pogledamo najstarejšo prestolnico Avstro-Ogrske, to je, da ima vzorno urejene stare stavbe, spomenike in kulturno dediščino, pri nas pa je nemalokrat to zanemarjeno.
Sam izhajam s Krasa in zelo mi je hudo, ko gledam zelo stare portale, ko propadajo, nosijo pa zavidljivo letnico 1800, 1700. Seveda siromašen del prebivalstva, ki živi na periferiji mest, nima denarja, da bi s svojimi sredstvi to popravil in ohranil tudi za bodoče rodove.