Dediščini z večjo kulturno, arheološko, arhitekturno, krajinsko, likovno in zgodovinsko vrednostjo lokalna skupnost dodeli status kulturnega spomenika lokalnega pomena, pri posebno pomembni dediščini pa država s sklepom vlade Republike Slovenije prizna status kulturnega spomenika državnega pomena. Javna služba za vsak razglašen kulturni spomenik pripravi konzervatorski program, skozi katerega se določijo prvine, ki jih je potrebno posebej varovati, ter razvojne usmeritve za rabo spomenika po obnovi. V skladu z zakonom je za stanje spomenika odgovoren lastnik in razglašeni spomeniki so na prednostni lestvici pri sofinanciranju iz državnih sredstev.