Nič neobičajnega oziroma kar običajna praksa v evropskih državah je, da se v tako imenovanem centru vlade, se pravi pri predsedniku vlade imenujejo funkcionarji, ponekod so to ministri, ministri brez listnice ali državni sekretarji, tudi drugače jih imenujejo, ki mu pomagajo pri opravljanju njegove politične funkcije. Mislim, da je modra poteza, da ima predsednik vlade ob sebi nekoga, ki skrbi za to, da se tiste zaveze, ki so jih dale politične stranke, ki so sklenile koalicijsko pogodbo, tudi dejansko prelijejo v program dela vlade in tudi potem v realnost. Kakor tudi, druga takšna funkcija, da ima ob sebi funkcionarja, ki zagotavlja stik med vlado, kot izvršilno oblastjo, in državnim zborom oziroma posameznimi poslanskimi skupinami.