Se pravi, da ima bogate izkušnje s področja izvršilne in zakonodajne veje oblasti. Grški minister pa je bil šef kabineta predsednika vlade, poslanec in minister za promet. Švedski minister je bil predsednik stranke, dolgoletni poslanec; angleški minister je pred tem opravljal funkcijo ministra za trgovino in industrijo, bil je tudi minister za visoko šolstvo.