Niti enkrat v tem mandatu nobene seje ni bilo, ki ne bi bila omejena striktno po 67. členu, tretji odstavek, še več, greste še pod to, da tukaj omejite predlagateljem za razpravo. Kaj ostane parlamentarcem, kaj ostane vsem nam, .../Opozorilni znak za konec razprave./... tako koaliciji kot opoziciji, drugega kot razprava? Tako kot ste včeraj lahko poslušali ameriški kongres, kot lahko poslušate v Avstriji, kako razpravljajo parlamentarci o stvareh, ki so problematične in je prav, da se o njih spregovori, tako tudi pri nas najbrž ne bi smelo biti drugače.