Nepredstavljivo je, da bi si kjerkoli v svetu kakšen minister kot branitelj dobre preskrbe prebivalstva z zdravstvenimi storitvami prizadeval za demontažo mreže zdravstvenih domov, ki dokazano dobro deluje v primerjavi z drugimi sistemi po svetu. Vsekakor moramo v odsotnosti resnih analiz, ki bi jih moralo opraviti ministrstvo, prisluhniti mnogim kritičnim opozorilom na nepravilnosti in slabšanje razmer v zdravstvu, ki smo mu priča v javnosti zaradi nezakonitega oziroma vsaj hudo neurejenega podeljevanja koncesij, slabih koncesijskih pogodb, ki ogrožajo obstoj osnovne zdravstvene mreže zdravstvenih domov, zmanjšanju preventive, ki dolgoročno slabša zdravstveno sliko prebivalstva, neupravičenemu varčevanju koncesionarjev pri zahtevnejših in dražjih preiskavah, zmanjšanju zdravljenja na domu, postopnemu zmanjševanju spremljanja razvoja stroke in tako dalje. Njegovo ravnanje nam jasno kaže, da minister ni zaščitnik zavarovancev, torej tistih, ki plačujemo
zdravstveno zavarovanje, ampak predvsem zdravniškega lobija, ki želi privatizacijo javnega zdravstva.