Odhod vrhunskega strokovnjaka pomeni škodo za vse zdravstvo, saj kot zasebnik nikakor ne more izvajati vse svoje raznolike strokovne dejavnosti in ni zainteresiran za prenos svojega znanja na druge ter raziskovalno delo. Izrecne ministrove zahteve, da je določeno koncesijo potrebno podeliti, prinašajo netransparentne in "ad hoc" rešitve v obliki istočasnega dela v javnem in zasebnem sektorju, mešanje javnih sredstev z zasebnimi in s tem prelivanje javnih v zasebna sredstva, dvojno zaračunavanje bolnikom, preskakovanje čakalnih seznamov z ovinkov preko zasebnika, ki istočasno dela v javnem zdravstvenem zavodu. Takšna privatizacija ne more biti v skladu z javnim interesom.