In kot rečeno, sodna praksa ne glede, da je bila večkrat izpostavljena samo ena pravobranilka, sodna praksa kot celota in tudi tista, ki jo je moč analogno uporabiti, v to potrjuje. Skratka, če lahko zaključim, iz mnenja izhaja, da obe pričujoči - odločba in pogodba, da gre za podelitev koncesije brez vnaprejšnje javne objave, zelo verjetno kršitev pravnega reda Evropske unije, da je odločba o izbiri koncesionarja ne glede na ugotovitve iz prve alineje sklepov v bistvenem nasprotju z Zakonom o splošnem upravnem postopku, da v koncesijski pogodbi niso urejena nekatera vprašanja, ki so bistvenega pomena za njeno izvajanje, na primer problem nadzora in sankcioniranje. In tudi končno, da tudi če pogodba kot taka ni avtomatično nična, da je pa gotovo zopet vprašljiva vnaprejšnja objava, ki je v tem primeru ni bilo.