Moralo je miniti leto 2004, da smo nekje uspeli po težkih mukah oziroma po financiranju na obroke sfinancirati Slovenija ceste, da nam je uspelo zgraditi kolikor toliko tega cestnega križa in da še v celoti ni zgrajen, vendar pa tista ključna stvar, ki je bila, izgradnja trojanskih predorov, da danes lahko kolikor toliko solidno potujemo na tej relaciji. Vendar pa poslušamo vseskozi očitke, ko smo v preteklih proračunih spremenili v bistvu financiranje te izgradnje v tem smislu, da se avtocestni križ gradi z državnim poroštvom in da se neprekinjeno izvajajo dela na tem in ni zastojev, tako kot smo jih v preteklosti vedno poslušali in pravzaprav so bili vedno neki pritiski na dodatno financiranje zaradi tega, ker to financiranje se je vedno izvajalo v pretežni meri iz proračunskih sredstev, ki pa vemo, za vse, kar hočemo imeti in kar tudi moramo imeti, ni dovolj denarja ta hip, ampak ga je treba racionalno porazdeliti, po mojem pojmovanju tudi v
prihodnost. Te ceste, te železnice bodo ostale zanamcem.