Zanimivo je, da sedanja vlada, ki je velik del svojega mandata posvetila kritiki prejšnje vlade, predvsem zadnje in tudi posredno vseh ostalih do sedaj, opravičilo za svojo odločitev o napotitvi vojaških inštruktorjev v Irak išče ravno v domnevni Ropovi politiki oziroma politiki Ropove vlade, ki naj bi vodila v to smer. Nesporno je, da je v času takoj po okupaciji Iraka in še pred začetkom tamkajšnje gverilske vojne potekalo nekaj pogovorov na premierski ravni in nato na ministrski ravni o možnosti vključitve manjše skupine slovenskih vojakov v danski kontingent. Toda enako nesporno je tudi, da Ropova vlada nikoli ni obravnavala takšnega predloga, da ni poslala nobenega slovenskega vojaka v Irak ter da je to takratni premier tudi večkrat javno zagotovil in svoje besede ni prelomil.