Odločitev o napotitvi štirih slovenskih vojakov v Irak tudi ni nobeno logično nadaljevanje politike prejšnjih vlad, kot se sliši in celo argumentira sklepe za to napotitev na osnovi prejšnjih 'tobože' odločitev. Zanimivo je, da sedanja vlada, ki je velik del svojega mandata posvetila kritiki prejšnje vlade, predvsem zadnje in tudi posredno vseh ostalih do sedaj, opravičilo za svojo odločitev o napotitvi vojaških inštruktorjev v Irak išče ravno v domnevni Ropovi politiki oziroma politiki Ropove vlade, ki naj bi vodila v to smer. Nesporno je, da je v času takoj po okupaciji Iraka in še pred začetkom tamkajšnje gverilske vojne potekalo nekaj pogovorov na premierski ravni in nato na ministrski ravni o možnosti vključitve manjše skupine slovenskih vojakov v danski kontingent.