Iz povedanega sledi, da je potrebno nepogrešljive pravice spraviti nazaj v obvezni del, tam pa namesto enotne premije povečane stroške pokriti s sorazmernim prispevkom iz neto prejemkov vseh zavarovancev, iz česar se neutemeljeno dela problem, ki ga v resnici ni. Odstotek bi bil namreč nižji od povprečnega odstotka, ki ga predstavljajo današnje premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki se gibljejo od 0,3% za najbogatejše, se pravi tudi za direktorje zavarovalnic, pa do 12% za najrevnejše oziroma tiste z najnižjimi prejemki, kar je seveda dolgoročno nesprejemljivo, nepravično, nesolidarno in etično in moralno sporno. V prostovoljnem zavarovanju bi namreč dolgoročno smele ostati le tiste vsebine, ki so sicer pogrešljive.