Sedanjega vladnega poskusa zavzetja slovenskega medijskega prostora, kar predlog zakona o Radioteleviziji Slovenija zagotovo je, seveda ni mogoče v celoti razumeti brez osvetlitve preteklega odnosa sedanje največje vladne stranke do medijev, predvsem pa odnosa predsednika vlade do medijev. Ta odnos se je jasno začrtal že leta 1990, v času konstituiranja prve demokratično izvoljene skupščine, ko je televizijska kamera nacionalne televizije ujela nespretnosti novega vodstva skupščine pri vodenju ene izmed sej. Takrat se je sedanji predsednik vlade pridružil obtožbam Demosa, da takšno poročanje ni profesionalno, temveč ponižujoče, etično nekorektno in ideološko usmerjeno.