Po petih letih pa lahko država članica zahteva prehodno obdobje še za dve leti samo v primeru, kot se temu reče, resnih motenj na njenem trgu delovne sile.
V zvezi z vprašanjem morebitne liberalizacije dostopa na slovenski trg delovne sile za državljane Bolgarije in Romunije bo potrebno seveda v prihodnje opraviti ustrezno razpravo in oceniti, ali je bilo glede na stanje na slovenskem trgu dela in glede na ekonomske kazalce potrebno sprejeti drugačno odločitev od sprejetega prehodnega obdobja v pristopni pogodbi.
Na koncu bi želel omeniti še bilateralne odnose med Slovenijo in Republiko Bolgarijo oziroma Romunijo.