Moram reči, da ko sem videla te štiri člene sprememb zakona o javnih uslužbencih, sem bila žalostna. Jaz sem gospoda spremljala in opazovala kot zelo dobrega, visoko strokovnega in sposobnega državnega sekretarja, ki je peljal postopek priprave tega zakona in sprejemanje tega zakona tako, da je povezal v en zakon vse javne uslužbence v tej državi, kljub temu da vemo, kakšne borbe in kakšna nasprotovanja so bila zlasti recimo v zdravniški stroki, pa pozneje tudi v novinarski stroki in koliko je bilo pravzaprav bojev v zvezi s tem zakonom. Predvsem pomembno se mi je zdelo to, da ta zakon pravzaprav teži k temu, da bi naredil področje javnih uslužbencev čim bolj nevtralno, se pravi, da je tisto, kar ves čas, že od dalje, velja, da bi moral biti javni uslužbenec neodvisen od trenutne oblasti in da mora delati v dobro ljudstva.