Takrat pa nastopi tista situacija, v kateri je danes že nekaj diskutantov govorilo, ki pomeni, ko se ministru podrejeni v javnosti upre mnenju, stališču, politiki, da ne bom teh velikih besed uporabljal, od izjav, tiskovnih konferenc in tako dalje in direktno nasprotuje svojemu predpostavljenemu ministru, ki mu je skozi zakon dal kompetenco, da se odloči, katerega bo izbral in predlaga vladi, in ga poimenuje, da je izvedel politično-kadrovsko potezo, da gre za kadrovsko kuhinjo in tako dalje. Čeprav je taisti državni sekretar bil seveda v tej komisiji, ki je enega od teh, za katerega se je minister odločil, predlagal vladi v potrditev. V končni konsekvenci celo javno zagrozi, da bo odstopil s tega položaja.