Zaradi širine interesov ni čudno, da je konvencija trajala skoraj leto in pol in nastal je akt, poln kompromisov, kot najnižji skupni imenovalec vseh interesov vseh 25 držav. Konvencija je končala delo malo pred širitvijo Evropske unije z 10-imi novimi državami, zato je dokument relativno uravnotežen in sprejemljiv za vse, po drugi strani pa verjetno nihče ni z vsem zadovoljen, vsak je moral nekaj žrtvovati, vsi pa so dobili veliko.
Ustava postavlja določene okvire delovanja zveze in tudi njenih državljanov.