Očitno je do skupka želja prišlo zato, ker se niso dobro analizirale, ocenile in zato niti dodobra prediskutirale posamezne zahteve. Te so se združile v pogodbo, kar se vidi iz različnega stila piscev različnih poglavij, različne ureditve, ne nazadnje vrste tipkarskih, pa tudi čisto tehničnih in drugih napak v koalicijski pogodbi. Po obsegu želja ta pogodba spominja na vsakoletni začetek pogajanj o proračunu kjerkoli na svetu, kjer se potem seveda v tednih in mesecih klesti, če ima vlada predsednika in ministra za finance, ki vesta, kaj delata.