Tu se danes govori, ne vem, o dva tisoč sestankih, o ne vem kakšnem aparatu, ki je potreben, o velikih sredstvih in se ta sredstva primerja s tem, koliko knjižnic bi lahko zgradili, koliko pediatričnih klinik, ne vem, lahko bi še dalje rekli, koliko falconov in tako naprej, ampak to nima nobenega smisla. Dejstvo je, da se je ta državni zbor potisnjen v neko situacijo, ko se moramo na vrat na nos v tem tednu odločiti o tem, kar nam je ponujeno. In zdaj seveda lahko tehtamo pozitivne in negativne strani tega predloga, lahko rišemo, kakšen bo to zalogaj v organizacijskem smislu, in to bo breme za novo vlado in za ta parlament.