Danes vsi razpravljamo in bomo to željo, ta namen nizozemskega predsedstva podprli, me pa zelo skrbi, da pa nas dosedanja vlada ali pa vlada v odhajanju ni opremila z nobenimi dokumenti, z nobenim načrtom. Tu se danes govori, ne vem, o dva tisoč sestankih, o ne vem kakšnem aparatu, ki je potreben, o velikih sredstvih in se ta sredstva primerja s tem, koliko knjižnic bi lahko zgradili, koliko pediatričnih klinik, ne vem, lahko bi še dalje rekli, koliko falconov in tako naprej, ampak to nima nobenega smisla. Dejstvo je, da se je ta državni zbor potisnjen v neko situacijo, ko se moramo na vrat na nos v tem tednu odločiti o tem, kar nam je ponujeno.