Zakon kaže na nesprejemljivost vladne večine za konstruktivne predloge opozicije, tehtna opozorila ter lepe besede, ki so bile izrečene včeraj, danes ne veljajo več. Naj bo jasno, s predlogom zakona ima bodoči predsednik vlade dodatno pravico, da z odločitvijo vlade iz državnega zbora, se pravi iz vrst poslank in poslancev, imenuje 15 in še nedoločeno ali pa neomejeno število državnih sekretarjev, predsednika vlade, in to iz vrst poslancev državnega zbora, da tem poslancem z imenovanjem ne preneha funkcija poslanca, temveč jim funkcija le miruje in se lahko nanjo kadarkoli vrnejo, da v času, dokler opravljajo funkcijo državnih sekretarjev, pridejo na njihovo mesto nadomestni poslanci, tudi tisti po volji predsednikov strank vladajoče koalicije, ki lahko soodloča o tem, kdo bo dal soglasje ali ne h kandidaturi, in da se s predlogom rešitve pravice poslancev do eno ali dveletnih plač po prenehanju mandata, razširjajo še na državne sekretarje. Vse to
predlaga vladajoča koalicija, ki je do včeraj rohnela proti privilegijem, proti klientelizmu in proti kadrovanju po političnih kriterijih.