Ali celo, da bi sestavili zbor strank, kjer bi dobili vlado lahko brez opozicije, torej vsi v koalicijo.
Iz italijanske preteklosti poznam izkušnjo takoimenovanega zgodovinske kompromisa med nekdanjimi komunisti in socialisti na eni strani in krščanski demokrati na drugi, ki se pa ni zapisala kot uspešna. Obratno!