Kajti, v oceni stanja poroštva govorimo o aktivnostih sofinanciranja iz evropskih strukturnih skladov, o porabi sredstev evropskih strukturnih skladov in od tu pridemo do javnega sklada, ki pa naj bi izbiral in dodeljeval sredstva za regionalno strukturno politiko, pridobljeno s strani EU, ki pa nima, ne razpolaga s sredstvi - mislim, od tu naprej se za nas, oprostite, vi lahko mislite, kar hočete, začne zelo čudna zgodba. Iz vseh sredstev, ki naj bi jih iz Evrope imeli, dobili, uporabljali nenadoma pridemo do javnega sklada, ki pa svojih sredstev nima več, z njimi ne razpolaga, sedaj pa, če želi nekje sodelovati, kot piše, pa rabi kredit; in za ta kredit naj jamči seveda že spet država. In bistvo zgodbe je, da se potem javni sklad s kreditom ponovno zadolži pri sofinanciranju projektov, pod ugodnejšimi pogoji, kot jih nudijo komercialni ponudniki, s tem da - ne vem. 20 milijonov evrov v štirih tranšah po dveh različnih obrestnih merah, za katere sicer
sploh ne vemo, katera bo fiksna, ali bo fiksna, ali bo variabilna, za kateri del bo kakšna in kakšna sploh bo.