Varuh se z obsežnimi opozorili zaustavi na ranljivejših skupinah, od kolektivnih pravic narodnih manjšin, do verskih skupnosti; in več kot zaskrbljujoč je opis dela urada za verske skupnosti, z navajanjem izmikajočih odgovorov, neodzivnosti urada, neizpolnjevanje obveznosti prijavljanja verskih skupnosti, samovoljo vodilnih v uradu, preferiranje določenih verskih skupnosti in tako naprej. V tem smislu je morebiti varuh eden redkih, če ne edini, ki resneje analizira delo urada za verske skupnosti in jasno izpostavlja njegovo neaktivnost, da ne rečem tudi pristranskost. Ob prestrukturiranju državne uprave je urad ohranil svoj status in ni prišel v sestavo nobenega ministrstva.