In ta del naše javne televizije je odprt in demokratičen zgolj virtualno. Če ob tem še upoštevamo, da so nekateri člani sveta RTV nenadomestljivi in da so v preteklosti opravili celo funkcije predsednikov političnih strank, potem smo lahko nad količino, nad kvaliteto in nad korektnostjo poročanja javne televizije lahko zelo zaskrbljeni; eno in drugo, količina programa in nadzor, je precedens v evropski praksi.
V strategiji RTV-ja do 2010 je zavod napisal tudi interes državljanov Republike Slovenije glede posameznih programskih vsebin in daleč največjo preferenco imajo informativne vsebine, več kot 90%, da, recimo, poljudnoznanstveno daje samo 75%, športnim 65%, skratka, točno tiste vsebine, ki jih državljani najbolj pogrešajo in potrebujejo, jih v tem našem medijskem prostoru ni in so jim nedosegljive.