Vendar politika ministrstva za zdravje kljub številnim argumentom s strani posameznega zdravstvenega poklicnega področja in tudi parlamentarnega odbora za zdravstvo ter državnega sveta Republike Slovenije temu ni bila naklonjena. Zato je povsem razumljivo, da je bilo mnenje vlade Republike Slovenije k predlogu tega zakona tako močno odklonilno in enako temu je pri obravnavi predloga zakona na matičnem odboru, ko je ta v prvem poskusu želel pripraviti zakon za plenarno odločanje, neprizadeto ravnala sedanja vladna koalicija, žal z zdravništvom vred. Dobro pa je, da je tokrat bližina volitev streznila sedanjo vladno koalicijo z ministrom za zdravje na čelu, ki je končno uvidela, da so večletna prizadevanja in z argumenti podprte zahteve zbornice zdravstvene nege, zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, kakor tudi prizadevanja na strani še drugih poklicev v sistemu zdravstvenih dejavnosti, kot so to, na primer, fizioterapevti in
laboratorijska medicina, ter ne nazadnje tudi prizadevanje številnih poslancev državnega zbora po zborničnem organiziranju upravičena in smiselna.