Sedaj, kot vemo, ne glede na to, ali se dogaja globalizacija ali ne in kako jo pojmujemo, vendar je dejstvo, da tako imenovane klasične demokracije ali starejše demokracije itd., se razvijejo v smeri laičnosti države - laičnosti v smislu "laity", "laity of the", ne laičnost kot nevednost itd., kot se ponavadi ta beseda uporablja v slovenskem jeziku - medtem ko nove države in nove demokracije pa gredo v nasprotno smer, gredo v poudarjanje etnocentričnosti države. Torej, država je v lastni etnične in jezikovne večine, ki potem razpolaga z njo in s tem uravnava tudi odnose do drugačnih. To seveda pripelje do konfliktnih situacij in na obeh straneh, se pravi, tako pri etnični večini kot pri etničnih manjšinah, ponavadi se pa to konča z asimilativnimi posledicami za šibkejše.