Upoštevane pa so bile tudi pripombe posameznih ministrstev in vladnih služb, ki so se izrekli o dopolnjeni različici prvega predloga. Oprli pa smo se tudi na primerjalni pregled zakonske ureditve rabe uradnega oziroma državnega jezika v petnajstih evropskih državah.
Čeprav mora vsaka skupnost svoje jezikovne probleme reševati sama, ker je vsaka situacija enkratna, splet različnih dejavnikov in neponovljiva, iz pregleda izhaja ugotovitev, navajam, da se v zadnjem obdobju povečuje zavzetost večine držav za zaščito svojih jezikov, kar gre nedvomno pripisati globalizaciji in z njo povezanim strahom pred prevlado angleškega jezika.