Namreč, ta stavek se povezuje s tem, da je z našim vstopom v Evropsko unijo slovenski jezik prvič postal polnopraven uradni jezik na vseh ravneh široke mednarodne skupnosti. Na drugi strani pa se ta odprtost evropskega prostora kaže tudi v tem, da zaradi prostega pretoka ljudi in kapitala, vplivov globalizacije prihaja do dejavnikov, ki lahko slovenski jezik izrinejo na področju družabnega in neformalnega komuniciranja. Se pravi, na eni strani začenjamo novo poglavje obdobja našega jezikovnega obstoja, na drugi strani pa se dejansko pojavljajo omenjene nevarnosti.