Ta strategija in zakon o regionalnem razvoju nekatera območja, ki so zelo ogrožena, pravzaprav zavestno izpuščate in jih tudi zavestno postavljate prav na obrobje družbenega gospodarskega in drugega dogajanja. Moram reči, da je pristop v tej strategiji, kljub temu da se sklicujemo na sonaraven, trajnosten in ne vem kakšen še razvoj, zelo selektiven, da je praktično vse podrejeno razvoju močnih krajev ali pa nekaterih močnih centrov, ki jim s to strategijo namenjamo še neke dodatne posebne naloge, medtem ko so nekateri drugi predeli iz strategije povsem izpuščeni in jih vidimo kot neke bele lise v tem prostoru.
Lahko ugotavljam, da je ta enakomerni razvoj in vzdržen razvoj postal več ali manj oguljena fraza in pogosto se ne zavedamo več, kaj pravzaprav to pomeni, in še manj, da bi spoznali, da je na tem področju resnično treba tudi kaj narediti.