Ko bo država za 15% povišala sredstva, namenjena izboljšanju kvalitete študija, ko bo država uredila štipendijsko politiko in politiko kreditiranja študentov, ko bo dovolj študentskih postelj za vse študente, ko bo participacija študentov tudi pri odločanju na fakultetah večja, šele takrat se bomo lahko pripravljeni pogovarjati o participaciji študentov, ne šolnine, ampak za začetek v obliki plačevanja ponavljanja izpitov. Zato je potrebno posebno opozoriti, da bo sistem tri plus dva prinesel skrajšanje študijskih let, sedaj povprečen študent bo potreboval malo manj kot sedem let za dokončanje univerzitetne smeri, tako bodo študentje prej tudi diplomirali oziroma magistrirali si poiskali službe in seveda v končni fazi ustvarjali prihodek te države, plačevali davke in subvencije.
Ključni smotrni učinek predlagane reforme bi torej moral biti zvišanje kvalitete študija oziroma povečevanje znanja diplomantov na vseh stopnjah študija.