S podpisom bolonjske deklaracije se je proces sodobnih razvojnih usmeritev na področju visokega šolstva ter v evropskem visokošolskem prostoru nadaljeval in se še pospešil. Sodelovanje med visokošolskimi sistemi po Evropi naj bi se okrepilo, ampak ne zato, da bi dobili enoten in homogen vseevropski visokošolski sistem, pač pa zato, da bi ob raznolikosti vzpostavili preglednost in medsebojno zaupanje. Bolonjski proces tako pomeni oblikovanje evropskega visokošolskega prostora, ki izrablja prednost raznolikosti množice visokošolskih sistemov; krepi mobilnost študentov, pedagoškega in drugega osebja; uvaja mehanizme, ki bodo olajšali mobilnost (med temi priloga k diplomi), evropski prenosni kreditni sistem; vzpostavlja učinkovite mehanizme za zagotavljanje kvalitete visokošolskega študija in akreditacijo, podobno študijsko strukturo s tremi stopnjami, tri- ali štiriletni "bachelor" in eno- in dvoletni "master" ter triletni doktorski študij;
vzpostavlja vseživljenjsko izobraževanje in podobno.