Iz navedenega lahko sklepamo, da so pobudniki zavajujoča vprašanja oblikovali z namero, da volivkam in volivcem zavajujoče predstavijo rešitve, vsebovane v sistemskem zakonu, po drugi strani pa vsebina obrazložitve kaže, da predlagatelji pobude zakonu niso naklonjeni in mu nasprotujejo.
Na navedeno opozarja tudi zakonodajno pravna služba, ki meni, da je vprašanje v pretežni meri zavajajoče in nejasno, saj ni dovolj natančno oblikovano v povezavi z besedilom predloga zakona, na katerega se nanaša, in v nasprotju z nameni iz obrazložitve. V tem primeru bi državni zbor moral v okviru postopka po 15. členu ZRLI (opredelitev jasnosti referendumskega vprašanja) od predlagateljev pobude zahtevati, da nejasna in zavajujoča vprašanja na novo opredelijo.