Pobuda za sprejem tega mednarodnega dokumenta so dale nevladne organizacije, ki so se v ta namen združile v mednarodno koalicijo nevladnih organizacij, katere delegacija je neposredno sodelovala pri oblikovanju besedila konvencije.
Tako je bil nevladnim organizacijam prvič v zgodovini priznan status partnerja pri oblikovanju in sprejemanju mednarodne pogodbe. Aarhuška konvencija sloni na treh stebrih, ki urejajo demokratične pravice civilne družbe na področju varstva okolja in sicer, prost dostop do okoljskih informacij, možnost sodelovanje pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na okolje, ter zagotavljanje pravnega varstva pri uveljavljanju pravic iz prvih dveh stebrov.