Uvodoma naj povem takoj na začetku, da sam osebno tega zaključnega računa 2002 ne bom podprl iz preprostega razloga, nisem podprl proračuna, ki je vsaj bil nekoliko optimističen, ali pa vsaj evforično optimističen s strani predlagateljev in pa tudi ostalih, ki so ga sprejemali, dočim zaključni račun je prav gotovo odslikava, zrcalo tega, kar je bilo predlagano in evforično sprejeto, pa tudi v veliki meri neuresničeno, predlagno tako ali tako v velikem delu slabo. Ta današnja razprava se mi po eni strani tudi bolj kot ne jalovo početje, metanje boba v steno. Namreč glede na pomembnost dokumenta, zaključnega računa, na podlagi katerega naj bi državni zbor vršil neko nadzorno funkcijo porabe javnih sredstev v državi, bi po moji oceni, tako kot po oceni nekaterih drugih razpravljalcev, bilo nujno, da bi pri takšni razpravi, o takšnem dokumentu v državnem zboru bil prisoten še kdo drug s strani vlade, ne samo državna sekretarka, seveda s spoštovanjem do
njene prisotnosti, vendar bi bilo prav, da bi bil prisoten še kdo drug, mogoče ministri, vsaj tisti, ki so imeli poročila nekoliko slabša ali pa še kdo drug.