Po 1000-letni zgodovini, polni asimilacijskih in drugih pritiskov, brez lastne države, je težko v popolnosti pritrditi, da je v tem trenutku, ko je slovenščina vendarle državni jezik, in obenem tudi eden od uradnih jezikov Evropske unije, situacija takšna, da zahteva represivne in mestoma celo populitanstvu dišeče ukrepe. Pri tem so predlagatelji v zakonsko materijo uvrstili celo vrsto področij, od delovnih razmerij, varstva potrošnika, oglaševanja, poimenovanja gospodarskih družb, izobraževanja, spletnih strani, medijev, javnih prireditev, blagovnih znamk. Vse to naj bi z jezikovnega vidika uredilo 45 členov zakona, od katerih jih je 11 izrazito represivnih, kazenskih in omejujočih.