Verjetno resnične ogroženosti tako v zgodovinskem kontekstu kot tudi upoštevajoč razvoj znanosti, tehnologije, informacijskih ved, vse do svetovnih globalizacijskih procesov, ni tako preprosto ugotoviti in potrditi, kot izhaja iz predloga zakona, kajti slovenščine se še nikoli ni učilo toliko tujcev kot v zadnjem času in nikoli v zgodovini ni bila slišana iz ust tolikih eminentnih ljudi, funkcionarjev in tujih državnikov. Analiza problema o resnični ogroženosti, žal ni bila narejena, zato so tudi ukrepi, ki so načrtovani po zakonu, po mojem mnenju nedomišljeni in neučinkoviti. Po 1000-letni zgodovini, polni asimilacijskih in drugih pritiskov, brez lastne države, je težko v popolnosti pritrditi, da je v tem trenutku, ko je slovenščina vendarle državni jezik, in obenem tudi eden od uradnih jezikov Evropske unije, situacija takšna, da zahteva represivne in mestoma celo populitanstvu dišeče ukrepe.