In to kljub temu, da so pri tem sledili represivnemu modelu urejanja jezikovne politike, ki obenem izhaja iz dejstva in bojazni, da je slovenščina ogrožena, da ji grozi potujčenje, morda celo izumrtje. Verjetno resnične ogroženosti tako v zgodovinskem kontekstu kot tudi upoštevajoč razvoj znanosti, tehnologije, informacijskih ved, vse do svetovnih globalizacijskih procesov, ni tako preprosto ugotoviti in potrditi, kot izhaja iz predloga zakona, kajti slovenščine se še nikoli ni učilo toliko tujcev kot v zadnjem času in nikoli v zgodovini ni bila slišana iz ust tolikih eminentnih ljudi, funkcionarjev in tujih državnikov. Analiza problema o resnični ogroženosti, žal ni bila narejena, zato so tudi ukrepi, ki so načrtovani po zakonu, po mojem mnenju nedomišljeni in neučinkoviti.