Navsezadnje pa verjetno srednjeročno ne bi bilo napak imeti institucije, ki bi skrbela za načrtno slovenjenje tistih pojmov, ki jih v materinščino v času globalne komunikacije velikokrat asimiliramo prelahkotno, kljub temu da je obstoječa rešitev, predvidena v zakonu, za sedaj primerna. Vse to bi bilo dobro, vendar pa brez pomena, če vsak posameznik ne uporablja svoje materinščine, v svojem jeziku ne živi dejavno in na lastnem, strokovnem in kulturnem področje ne razvija svoje jezikovne možnosti v vseh razsežnosti, ki mu jih materin jezik nudi. Bodimo realni.