Po mojem mnenju je vstop Slovenije v EU, ko smo postali polonopravna članica skupnosti, ki šteje skoraj pol milijarde ljudi, 25 različnih držav, in ko je slovenski jezik postal eden izmed uradnih in enakopravnih jezikov nove združene Evrope, dodaten argument v prid sprejetju tega zakona.
Ob sprva zelo naklonjenemu odnosu do predloga zakona o javni rabi slovenščine pa so me presenetile izjave nekaterih pomembnih gospodarstvenikov ter številni novinarski prispevki, ki so bili v marsičem enostranski, saj so zakonu očitali retroakvitnost. Zaradi določb v zakonu bi se, sodeč po prispevkih v medijih, takšno pa je bilo tudi v javnosti ustvarjeno mnenje, morala največja slovenska naftna družba Petrol preimenovati v Gorivo.