Nekatere dileme ob zakonu. Če odmislimo temeljno dilemo o potrebnosti oziroma nepotrebnosti zakona, ki se je v javnosti pogosto oglašala ob različnih časih in v različni intenzivnosti, zaradi ustavnega določila in nekaj desetin področnih zakonov, ki govorijo o jeziku, je bila za predlagatelje temeljna naloga določitev koncepta zakona. Že ob prvem branju na odboru za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport, še prej pa na delovni skupini za področje jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja, se je namreč pokazala prav razlika v pogledih na koncept zakona, pri čemer so eni poudarjali ogroženost slovenščine, drugi pa so poudarjali boljši položaj slovenščine, ki ga ima kot kadarkoli prej, in nove priložnosti za razvoj, ki se ji ponujajo v prihodnosti.