Sedanji zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb pa neupravičeno združuje težjo fizično in psihično nezmožnost z nezmožnostjo za kakršnokoli pridobitno delo, kar sama praksa tudi včasih demantira. Ta status avtomatično zapoveduje odvzem pravice do dela in predpiše neke druge nadomestne pravice. Torej, status določa tudi pravice, kar je nesmiselno, saj bi se pravice morale uveljavljati glede na različne osebne okoliščine, v katerih se posameznik nahaja.