In je normalno, da je dinamika na tem področju mnogo večja, kar samo pomeni, da dejansko te izločitve oziroma diskriminacije invalidov, ki smo ji mogoče nekoč, zdavnaj v preteklosti, bili priče, ni več, da je sedaj situacija povsem drugačna in da so možnosti invalidov pri vključitvi v delovno, socialno, ekonomsko in druga področja izenačene.
Tudi razumem gospo Stoparjevo, ki govori o teoretičnem diskursu 10.a člena, ki na vsak način želi pokazati možnost in odpira dejansko potrebo po tem, da se nek zakon, ki je bil sprejet leta 1983, zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, spremeni. Ne nazadnje pa tudi ta zakon, ki ga danes obravnavamo, v svojem 11. členu govori, da bo minister, pristojen za to področje, s svojim podrobnim pravilnikom opredelil določena merila.