Definicija tega zakona, da telesno prizadete osebe niso sposobne samostojnega življenja in opravljanja pridobitnega dela, je zastarela, neskladna z ustavo ter nezdružljiva s pojmom človekovega posebnega dostojanstva. Tudi tem osebam gredo namreč vse ustavne pravice, tako splošno osebnostna svoboda, svoboda do dela kot tudi pravica do varstva dela ter varstva glede na ustvarjanje možnosti za zaposlovanje. Zato je treba opozoriti na dejstvo, da v praksi obstajajo primeri, ko se je invalidna oseba, ki ima status po zakonu o družbenem varstvu telesno in duševnih prizadetih oseb, zaposlila. 10.a člen zato torej vidim kot poskus, da se takšna oseba v primeru, da se zaposli in kasneje preneha z zaposlitvijo zaradi različnih razlogov, zavaruje, da ne bi ostala brez pravic po zakonu o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb.