Eden je javna raba slovenščine in pa drugi, o tistem, ki pa se je manj razpravljalo, pa je, kako slovenščino ohraniti. Kar se tiče prvega cilja, o javni rabi slovenščine, zakon seveda lahko predpiše, ne vem, to, o čemer ste nekateri, predvsem iz LDS-a največ, govorili o tem, kako se bodo imenovala podjetja, da se morajo imenovati v slovenskem jeziku in podobno, čeprav se mi zdi, da bi pri teh zakonskih normativih težko uspeli. Namreč prej je kolega citiral, ki je v elegiji svojim rojakom zapisal: ", ti le dobička iščeš," v drugi je potem že pred več kot 150-imi leti tudi zapisal "kar ni tuje, zaničuješ, starih šeg se izgublja sled, za dežele čast si led," itn.